Omemba: Emily Dickinson

»Vsakič, ko Dominique Fortier obišče Homestead, vanj 'vstopa po prstih', kot piše, 'da ne bi naluknjala papirnatega poda'.«

»Prebivala je na koščku papirja, velikem za človeško dlan.«

»Med pisanjem se Emily izbriše. Razblini se za travno bilko, ki je drugi brez nje ne bi nikdar opazili …Vsaka pesem je drobcena grobnica v spomin na nekaj nevidnega … Po njenih žilah teče črnilo, besede, ki jih izpisuje, so malinovo rdeče in črpa jih prav iz tankih modrih vijug, ki ji utripajo pod kožo.«

»Emily, pove Fortier, si je prizadevala postati 'papirnato bitje' – prenehati je želela 'jesti, se potiti, krvaveti', želela je biti samo še nekdo, ki bere in piše.«

»Moj mali vrt je velika knjiga. … Ima svoj ritem, tako kot mnoge najpomembnejše stvari v življenju.«

»Zanj je bilo to, da si človek sam pridela hrano, nekakšna moralna kategorija.«

»Kadar puli plevel na vrtu, ve, kaj je sreča.«

»Vrt je popoln krog, kot krvni obtok, ki pozeleni, ko pride do srca.«